Domov | Nasveti za pisanje | Pogosta slovnična vprašanja in odgovori nanje

Pogosta slovnična vprašanja in odgovori nanje

| Povej naprej
Pogosta slovnična vprašanja in odgovori nanje

Izpostavili bomo nekaj pogostih slovničnih vprašanj in podali enostavna pravila, ki nam bodo pomagala pri pisanju.

1. Kakšno je pravilo za pisanje praznikov?

Pravilo je popolnoma enostavno, saj vse praznike pišemo z malo začetnico, razen dveh izjem, ko je ime praznika izpeljano iz osebnega imena ali priimka: Prešernov dan in Marijino vnebovzetje.

Primeri pisanja ostalih praznikov: prvi maj, dan slovenske državnosti, jurjevo, silvestrovo, pust, novo leto, jožefovo, božič, velika noč.

2. Kako se sklanjajo priimki?

Pravilo je zelo enostavno in si ga bo mogoče hitro zapomniti: moške priimke sklanjamo, ženskih pa ne.

Torej:
* moški: France Prešeren – Franceta Prešerna – Francetu Prešernu
* ženski: Tina Maze – Tine Maze – Tini Maze

Izjemni primeri sklanjanja priimkov za ženskim imenom Medvedjeva, Izmajlova se sklanjajo: Ema Izmajlova - Eme Izmajlove - Emi Izmajlovi

3. Kako v stavku ustrezno zapišemo uro in datum?

Na izbiro imamo več ustreznih rešitev, ki jih sugerira tudi Slovenski pravopis:

* Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) ... se redkeje pišejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9. maja (bo);
* tip kot v nedeljo ob 9. uri (bo) ... se navadno piše brez vejic;
* če prvi in drugi primer združimo, se navadno piše takole: v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo).

4. Kako z besedo zapisujemo števila?

Zapomnimo si nekaj enostavnih pravil:

Skupaj pišemo:
* glavne števnike do 100: trinajst, šestindvajset, sedeminosemdeset;
* stotice: petsto, sedemsto;
* vrstilne, ločilne in množilne števnike: triindvajseti, stoštirinajsti, tritisoči, šestmilijonti;
* tvorjenke iz števnikov: desettisoče (ljudi), stotisoči (berejo), devetmilijonski.

Narazen pišemo:  
* glavne števnike: sto enajst, osem tisoč, devet milijonov, tristo tisoč sto (300.100), tristo en tisoč sto (301.100), devetnajststo sedemindvajset (1927).

5. Kdaj uporabimo predlog s in kdaj z?

Predlog S vedno pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkami p, t, k, f, h, s, š, c, č, pred ostalimi besedami pa uporabljamo predlog Z (z avionom, z gosti, z denarjem ...).
Pomagamo si lahko z znanim stavkom: Ta SuHi ŠKaFeC PušČa.

6. Kdaj uporabimo predlog k in kdaj h?

Predlog H uporabimo izključno pred besedami, ki se začnejo na črki k ali g (h kosilu, h gozdu), pred vsemi ostalimi besedami pa uporabljamo predlog K.

7. Kako pišemo imena krajev – velika/mala začetnica?    

Pri zapisovanju imen krajev pišemo vse dele imena z veliko začetnico: Kranjska Gora, Gornji Grad, Škofja Loka, Mirna Peč, Kanalski, Lom, Drenov Grič, Dolenjske Toplice, Zidani Most, Bohinjska Bela, ...

Z malo začetnico pišemo le neprve predloge (Sela pri Dobovi) in samostalnike mesto, trg, vas, selo (selca), naselje (Novo mesto, Nova vas).

8. Kako pišemo besede besede na -ski, -ški?

Besede, ki se končujejo na -ski ali -ški pišemo z malo začetnico, vendar obstajajo tri izjeme:

a) Kadar beseda stoji na prvem mestu v stavku: Angleški jezik je zelo razširjen.
b) Kadar beseda stoji na prvem mestu v večbesednih lastnih imenih: Slovenska Bistrica, Slovenska knjiga (ime založništva), Slovenska beseda (naslov knjige)
c) Kadar gre za enobesedna lastna imena: na Slovenskem (pomen: v Sloveniji); na Koroškem (pomen: v Koroški).

9. Pisanje besed z -er oziroma z -r?

Pri pisanju besed minister, december, Koper, liter, meter, magister se nam hitro lahko v besedo vrine nepotrebni -e (npr. decemberski).

Ustrezne oblike teh besed so: ministrski, decembrski, koprski, litrski, metrski, magistrska.

* Pri ugotavljanju o ustrezni različici si lahko pomagamo s tem, da jih sklanjamo v rodilniku, kjer vidimo, da bi bili e-ji vrinjeni: ministra, decembra, Kopra, litra, metra, magistra.


Oglasna mreža 1A INTERNET - 0590-64-200 - info@1ainternet.net
Povej naprej:

Oceni članek

3.67